Begunje – grob Kamnikar

 

12.1.2006

Kraj: Begunje

     

Lokacija: Kotavlja, desno od vikenda v grapi

Napisi: 

3.4.2005

12.1.2006

23. 12. 2019

Odkritje: .

 Viri:

Dopolnjeno 1. 2. 2020

Tu naj bi bil pokopan Stanko ali Slavko Kamnikar iz Zasavja s partizanskim imenom Arbi.

Ustreljen je bil, ko se je partizanska enota premikala po poti po Zavrtih levo od Begunj  proti Zalakam.  Nanj so streljali iz Matencove hiše, ki je stala na mestu, kjer je sedaj  v Begunjah trgovina.,  Bil je ranjen verjetno pri prečenju ceste proti Bezuljaku. Ranjenega so soborci objeli in odvlekli s seboj. Očitno je nekje na Zalakah umrl, saj so ga tam  pustili. Pokrili so ga le z listjem in vejami.

Truplo je našel Blažev ata (Škrlj). Tudi zaradi lisic je bilo v slabem stanju. Pokopal ga je na istem mestu.

Malo nižje po  pobočju je našel  še eno truplo. Tudi tistega je  pokopal.

Po vojni je prišel Kamnikarjev brat, oficir JNA. Pogovarjali so  se o prekopu, vendar do tega ni prišlo.

Vir: Ljubo Meden

Dopolnjeno 5. 4. 2020

Pokopan je Slavko Kamnikar iz Radeč, rojen 22. 11. 1922.

Vir: Daniel Divjak

 

 
Status prispevka: ni določena natančna lokacija na zemljevidu

2 thoughts on “Begunje – grob Kamnikar

  1. Grob je bil v zadnjih letih v precej slabem stanju, ki ga na posnetkih s’riva sneg. Leseni križ je dokončno propadel. Za grob je dolga leta skrbela Karolina Meden, za njo pa je skrb povzel Stane Urh Čope. Zelo si je prizadeval, da bi obeležje obnovili. Beseda na besedo – in kljub temu, da je trajalo kar nekaj časa, je druščina iz druženja v “BRUNARCI” ob jutranjih kavica z združenimi močmi izpeljala obnovo (Stane Urh, Rok Žnidaršič, Maks Oblak, ter Kranjci: Žarko, Janez in Fani) . Dolgo časa se je vse vrtelo okoli obnove lesenega križa. Tudi les je bil že pripravljen. Padla je odločitev za nekaj tajnejšega. Potem se je Rok Žnidaršič lotil kovine, Žar(k)o pa kamna. Dan pred dnevom mrtvih, leta 2019, je druščina opravila končno montažo in uredila grob. Stane Urh je tedaj zaradi “težke sape” uspel priti le do križpotja in kažipota, ki označuje zadnjih nekaj deset metrov gozdne steze do groba. Stane si je vidno oddahnil. Za spomin je dobil le zaključni posnetek s prizorišča. Obnova obeležja je tudi svojevrsten spomin na Staneta, ki se je poslovil na pomlad leta 1920. V kratkem priobčim še fotke, čeprav je “novost” s posnetkom zaznal že J. Turšič.

    Liked by 2 people

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.