12.1.2006
Kraj: Begunje
Lokacija: Kotavlja, desno od vikenda v grapi
Napisi:
3.4.2005
-
- 3.4.2005
-
- 3.4.2005
-
- 3.4.2005
12.1.2006
-
- 12.1.2006
-
- 12.1.2006
-
- 12.1.2006
23. 12. 2019
-
- 23. 12. 2019, Foto: Janez Turšič
-
- 14. 3. 2021
-
- 14. 3. 2021
-
- 14. 3. 2021
-
- 14. 3. 2021
-
- 14. 3. 2021
-
- 14. 3. 2021
-
- 14. 3. 2021
-
- 14. 3. 2021Smerokaz je že zelo star
-
- 14. 3. 2021Grob neznanca iz l 1945 150 m
Odkritje: .
Dopolnjeno 1. 2. 2020
Tu naj bi bil pokopan Stanko ali Slavko Kamnikar iz Zasavja s partizanskim imenom Arbi.
Ustreljen je bil, ko se je partizanska enota premikala po poti po Zavrtih levo od Begunj proti Zalakam. Nanj so streljali iz Matencove hiše, ki je stala na mestu, kjer je sedaj v Begunjah trgovina., Bil je ranjen verjetno pri prečenju ceste proti Bezuljaku. Ranjenega so soborci objeli in odvlekli s seboj. Očitno je nekje na Zalakah umrl, saj so ga tam pustili. Pokrili so ga le z listjem in vejami.
Truplo je našel Blažev ata (Škrlj). Tudi zaradi lisic je bilo v slabem stanju. Pokopal ga je na istem mestu.
Malo nižje po pobočju je našel še eno truplo. Tudi tistega je pokopal.
Po vojni je prišel Kamnikarjev brat, oficir JNA. Pogovarjali so se o prekopu, vendar do tega ni prišlo.
Vir: Ljubo Meden
Dopolnjeno 5. 4. 2020
Pokopan je Slavko Kamnikar iz Radeč, rojen 22. 11. 1922.
Vir: Daniel Divjak
Grob je bil v zadnjih letih v precej slabem stanju, ki ga na posnetkih s’riva sneg. Leseni križ je dokončno propadel. Za grob je dolga leta skrbela Karolina Meden, za njo pa je skrb povzel Stane Urh Čope. Zelo si je prizadeval, da bi obeležje obnovili. Beseda na besedo – in kljub temu, da je trajalo kar nekaj časa, je druščina iz druženja v “BRUNARCI” ob jutranjih kavica z združenimi močmi izpeljala obnovo (Stane Urh, Rok Žnidaršič, Maks Oblak, ter Kranjci: Žarko, Janez in Fani) . Dolgo časa se je vse vrtelo okoli obnove lesenega križa. Tudi les je bil že pripravljen. Padla je odločitev za nekaj tajnejšega. Potem se je Rok Žnidaršič lotil kovine, Žar(k)o pa kamna. Dan pred dnevom mrtvih, leta 2019, je druščina opravila končno montažo in uredila grob. Stane Urh je tedaj zaradi “težke sape” uspel priti le do križpotja in kažipota, ki označuje zadnjih nekaj deset metrov gozdne steze do groba. Stane si je vidno oddahnil. Za spomin je dobil le zaključni posnetek s prizorišča. Obnova obeležja je tudi svojevrsten spomin na Staneta, ki se je poslovil na pomlad leta 1920. V kratkem priobčim še fotke, čeprav je “novost” s posnetkom zaznal že J. Turšič.
Všeč mi jeLiked by 2 people
Upravni za stane – 2020!!
Všeč mi jeVšeč mi je